APDEJT.si

Sirski predsednik Ahmed Šara se je v Washingtonu sestal s predsednico Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalino Georgievo. Pogovarjala sta se o možnostih sodelovanja za podporo gospodarskemu okrevanju in razvoju Sirije. Georgieva je izrazila pripravljenost IMF za pomoč pri sirski gospodarski transformaciji.

Sirski predsednik Ahmed al-Šaraa se je v Beli hiši srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Pred obiskom so sirske varnostne sile izvedle racije po vsej državi proti osumljencem, povezanim z Islamsko državo, in aretirale več deset ljudi. To je bil prvi uradni obisk sirskega voditelja v Washingtonu po skoraj 80 letih.

Nemčija bo leta 2026 Ukrajini namenila dodatne tri milijarde evrov pomoči. Minister za finance Lars Klingbeil je v dogovoru z ministrom za obrambo Borisom Pistorijusom predlagal to povečanje kot del reorganizacije proračuna.

Približno sto podpornikov stranke Vazrazhdane je protestiralo pred poslopjem Bolgarske narodne banke (BNB) v Sofiji proti uvedbi evra in ob obisku predsednice Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde. Vodja stranke, Kostadin Kostadinov, je dejal, da naj bi Lagardova ob 10:30 prispela v BNB, vendar je ni bilo. Protestniki so vzklikali "Ne evru".

Finančna ministrica Temenužka Petkova je izjavila, da je Bolgarija popolnoma pripravljena na uvedbo evra 1. januarja 2026, tako na nacionalni kot na lokalni ravni. Predsednica ECB Christine Lagarde je med obiskom v Sofiji poudarila, da vstop v evroobmočje predstavlja začetek poti in ne njen konec, ter spodbudila nadaljevanje reform. V rezidenci 'Bojana' se je začela konferenca na visoki ravni z naslovom 'Bolgarija na pragu evroobmočja', ki je del komunikacijske kampanje za uvedbo evra.

Nove tarife, ki jih je uvedel Donald Trump (50% na Indijo in Brazilijo, 100% na Kitajsko), po opozorilih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ogrožajo globalno trgovino s spodbujanjem inflacije. Hkrati naj bi Trump s povečanimi tarifami izvajal pritisk na Indijo, da ta ne bi več kupovala ruske nafte.

Vodja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je izrazila upanje, da se bodo napetosti med ZDA in Kitajsko zmanjšale, saj bi to lahko preprečilo negativen vpliv na svetovno gospodarstvo. Finančni voditelji so na srečanjih IMF in Svetovne banke, ki so jih zaznamovale trgovinske napetosti, izrazili previdno optimističen ton. Srečanja so potekala le nekaj dni po ponovnem zaostrovanju razmer.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je objavil revidirane napovedi gospodarske rasti za Iran in Azijo za leto 2025, ki so pozitivne. Hkrati pa IMF predvideva, da bo razmerje med dolgom in BDP Gane do konca leta 2025 naraslo na 59,1 %. Vodja IMF opozarja, da bi lahko umetna inteligenca povečala proizvodnjo, vendar tudi poglobila razlike med bogatimi in revnimi državami. Egipt je IMF-u predložil nov program IPO, Južna Koreja pa pričakuje izboljšanje gospodarske rasti, vendar se boji vpliva carin.

Medtem ko Mednarodni denarni sklad (IMF) napoveduje rast svetovnega gospodarstva, opozarja tudi na potencialno škodljive učinke carin, ki jih uvaja Donald Trump. Kljub temu nekateri menijo, da pomanjkanje povračilnih ukrepov proti tem tarifam celo spodbuja globalno rast. Avstralska poročila kažejo, da ameriške tarife povzročajo trgovinske motnje in poslabšujejo gospodarske obete. Južna Koreja in Vietnam si prizadevata okrepiti trgovinske vezi, da bi obšli ameriške tarife. IMF je sicer zvišal napoved gospodarske rasti za Indijo kljub Trumpovim carinam.

Pakistan in Mednarodni denarni sklad (IMF) sta dosegla dogovor na ravni osebja o pregledih izvajanja razširjenega finančnega instrumenta (EFF) v vrednosti 7 milijard dolarjev in instrumenta za odpornost v vrednosti 1,1 milijarde dolarjev, kar bo Pakistanu omogočilo dostop do 1,2 milijarde dolarjev po odobritvi.

IMF je napovedal stabilno gospodarsko rast Turkmenistana do leta 2030. Kljub temu je posvaril, da bi nadaljnje trgovinske napetosti lahko škodovale svetovnemu gospodarstvu. Sklad je znižal napoved gospodarske rasti Rusije za leto 2025 na samo 0,6 odstotka.

Indeks ameriškega dolarja (DXY) je padel pod 99,00 zaradi povečanih možnosti za nadaljnje znižanje obrestnih mer s strani Federal Reserve (Fed). Terminske pogodbe za indeks Dow Jones so zabeležile rahlo rast, kar je posledica upanja na sprostitev denarne politike s strani Fed. Globalne delnice so si opomogle po nedavnih izgubah, potem ko so komentarji predsednika Fed Jeromea Powella nakazovali možnost nadaljnjih znižanj obrestnih mer. Funt šterling se je okrepil kljub povečanim pričakovanjem o popustljivi politiki Bank of England (BoE).

Mednarodni denarni sklad (IMF) je izrazil bolj optimističen pogled na gospodarsko rast ZDA, vendar je opozoril, da je splošni pogled na svetovno gospodarstvo "mračen". Nizozemsko gospodarstvo naj bi letos raslo za 1,4 %, naslednje leto pa za 1,2 %, kar je posledica boljšega globalnega gospodarskega stanja od pričakovanj.

Ameriški predsednik Donald Trump je presenetljivo omilil retoriko glede trgovinskih napetosti s Kitajsko. Izjavil je, da ZDA želijo pomagati Kitajski in je ne želijo prizadeti, kar je v nasprotju z nedavnimi grožnjami o uvedbi dodatnih 100-odstotnih carin na kitajski uvoz.

Nova študija fundacije Resolution Foundation razkriva, da bi povprečen delavec v Veliki Britaniji potreboval kar 52 let celotnega zaslužka, da bi se prebil med najbogatejših 10 % prebivalstva. To pomeni, da bi moral akumulirati 1,3 milijona funtov prihodka. Študija opozarja na naraščajočo razliko v bogastvu v državi, pri čemer naj bi davčne spremembe najbolj prizadele upokojence.

Predsednica IMF, Kristalina Georgieva, je opozorila na "novo normalnost" gospodarske negotovosti zaradi carin in napovedala rahlo upočasnitev svetovne gospodarske rasti v tekočem in prihodnjem letu. Poudarila je tudi, da zlato predstavlja več kot 20% svetovnih rezerv.

Angleška centralna banka (Bank of England) je izdala opozorilo o naraščajočem tveganju nenadne korekcije na globalnih trgih. Skrbi jih predvsem visoka vrednost vodilnih tehnoloških podjetij, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco (UI), kar spominja na dot-com balon v poznih devetdesetih letih. Finančni odbor banke je izrazil zaskrbljenost, da so ta podjetja izpostavljena tveganju močnega padca vrednosti.

Gita Gopinath, prva namestnica generalnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada (IMF), bo avgusta 2025 zapustila svoj položaj in se vrnila na univerzo Harvard. Njen odhod se ujema s časom, ko administracija Trumpa preoblikuje globalno gospodarstvo, kar odpira možnost ameriškemu ministrstvu za finance, da predlaga naslednika. Izbira naslednika bo 'v doglednem času', je sporočila generalna direktorica IMF Kristalina Georgieva.